»Enako pa bi lahko trdili za Galerijo Škuc, ki je imela vse od svoje ustanovitve leta 1978 izrazito družbeno funkcijo, saj je predstavljala torišče umetniškega dogajanja mladinske kulture, razstave pa so bile mnogokrat oblikovane kot družabni dogodki – likovna umetnost v spremstvu glasbe, plesa, zabave.«
»Kako konstruiranje pomena umetniškega dela in estetske izkušnje pogojujejo sodobne družbene, politične in ekonomske transformacije?«
»Serija tako jemlje primat človeškemu znanstveniku kot dominantnemu organizmu, ki deluje znotraj trdne laboratorijske ekologije, in usmeri pozornost v sanje nečloveških organizmov, ki živijo, se razmnožujejo, nastopajo in umirajo v laboratorijskem okolju.«
»Ko mikrobi sanjajo prinaša 'feministično znanstveno fantastiko, v kateri se biotehnologija kaže kot medvrstno sodelovanje, razmnoževanje ter gledališka in pripovedovalska praksa, s katero je mogoče ustvarjati drugačne vizije naše skupne biotehnološke prihodnosti'.«
»Galerija Škuc v Stari Ljubljani je z umetniško vodjo Tio Čiček še dodatno odprla prostor mladim.«
»Vsako umetniško delo predstavi svojo kompleksno sliko sodelovanja organizmov najrazličnejših velikosti ‒ sesalcev, mikrobov, rastlin in žuželk ‒ ki skupaj predstavljajo biotehnološke postopke človeškemu občinstvu.«
»Tak prostor premisleka in prisilnega postanka je v svojevrstnem odnosu do prostorov intenzivne nege ali intenzivnosti družbenega odziva na svet prežemajočo krizo.«
»Kaj definira človeka skozi opazovanje umetniškega dela in obratno?«
»Včasih prihaja ta izraz do takih konceptualnih rešitev, kjer je sama ideja ali koncept pomembnejši od samega umetniškega dela, kot vidimo na tej razstavi. V sklopu celotnega opusa imamo vedno občutek te nehomogenosti, a ko gledamo ta opus nazaj, vedno zasledimo neko logičnost, ki pa je vedno časovno zamejena.«
»Zato nas ne sme čuditi, da je postal v tolikšni meri karikaturist in skoraj absoluten cinik kot vsi obupani, neverni idealisti.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju